Narodni dom je bil zgrajen na začetku 20. stoletja kot osrednji kulturni, gospodarski, politični center tržaških Slovencev. Od njegovega nastanka leta 1904 do leta 1920 je bil največji simbol slovenske in slovanske prisotnosti v jadranskem mestu, ki se je udejanjala preko te moderne, razpoznavne stavbe. Bil je istočasno trn v petih italijanskih skrajnih nacionalističnih krogov v Trstu, med katerimi se je že začenjal uveljavljati fašizem; v napetem in nestabilnem ozračju, ki je vladal v Trstu v negotovem obdobju po prvi svetovni vojni, je tako postal tarča nacionalistične nestrpnosti. 13. juljia 1920 so fašisti napadli stavbo in jo uničili: simbol slovenskega razvoja v Trstu se je tako spremenil v simbol trpljenja, ki so ga fašisti od takrat dalje povzročili tu živečim Slovencem. Narodni dom je v poznejših desetletjih doživel različna nova poglavja, na koncu pa postal sedež Visoke šole za prevajalce in tolmače Univerze v Trstu, leta 2001 pa je bil vključen v zaščitni zakon Slovencev v Italiji. Leta 2010 je bil v središču dogajanja ob obisku v Trstu predsednikov Italije, Hrvaške in Slovenije, ki so se med drugim poklonili spominu tega kraja; leta 2020 sta ga obiskala predsednika Italije in Slovenije, katerih vloga je bila odločilna pri procesu, ki še poteka, preko katerega bo Narodni dom povrnjen tržaškim Slovencem.