Piazza della Vittoria

4


Per lun­go tem­po cen­tro re­li­gio­so, po­li­ti­co ed eco­no­mi­co di Go­ri­zia, l’a­rea che si svi­lup­pa ai pie­di del­la col­li­na del ca­stel­lo, ha as­sun­to mol­te di­ver­se de­no­mi­na­zio­ni: la co­mu­ni­tà slo­ve­na la ri­cor­da an­co­ra og­gi co­me Tra­v­nik (pra­to), per gli ita­lia­ni, in­ve­ce, è Piaz­za Mag­gio­re, Piaz­za Gran­de e, in­fi­ne, Piaz­za del­la Vit­to­ria.

La piaz­za ospi­ta tut­ti i più im­por­tan­ti av­ve­ni­men­ti pub­bli­ci che se­gna­no il No­ve­cen­to go­ri­zia­no: il 20 set­tem­bre 1938 un’e­nor­me fol­la vie­ne fat­ta adu­na­re in oc­ca­sio­ne del­la vi­si­ta uf­fi­cia­le di Be­ni­to Mus­so­li­ni, che qual­che gior­no pri­ma, a Trie­ste, ave­va an­nun­cia­to l’a­do­zio­ne del­le leg­gi raz­zia­li an­che in Ita­lia. Nel 1940, mol­ti go­ri­zia­ni ven­go­no a sa­pe­re del­l’en­tra­ta in guer­ra dal­le pa­ro­le del Du­ce tra­smes­se at­tra­ver­so gli al­to­par­lan­ti pre­di­spo­sti in piaz­za.

Du­ran­te la guer­ra la gal­le­ria Bom­bi, che si af­fac­cia sul­la piaz­za e at­tra­ver­sa la col­li­na del Ca­stel­lo, si ri­ve­la un si­cu­ro ri­fu­gio con­tro i bom­bar­da­men­ti per mol­tis­si­mi cit­ta­di­ni. Do­po la fir­ma del­l’ar­mi­sti­zio del­l’8 set­tem­bre 1943 la cit­tà si tro­va sot­to la di­ret­ta am­mi­ni­stra­zio­ne na­zi­sta, al­l’in­ter­no del­la Zo­na d’O­pe­ra­zio­ni Li­to­ra­le Adria­ti­co. Le trup­pe te­de­sche sfi­la­no in piaz­za Vit­to­ria e oc­cu­pa­no tut­ti i prin­ci­pa­li pa­laz­zi del po­te­re.

Ne­gli an­ni se­guen­ti, sul­la piaz­za, sven­to­le­ran­no pri­ma la ban­die­ra ju­go­sla­va – du­ran­te i qua­ran­ta gior­ni di am­mi­ni­stra­zio­ne da par­te dei par­ti­gia­ni di Ti­to – e poi quel­le in­gle­si e sta­tu­ni­ten­si, nei due an­ni di Go­ver­no mi­li­ta­re al­lea­to. Pro­prio in que­sto pe­rio­do, tra il 1945 e 1947, men­tre so­no in at­to le trat­ta­ti­ve di pa­ce a Pa­ri­gi, Piaz­za del­la Vit­to­ria di­ven­ta pal­co­sce­ni­co pri­vi­le­gia­to di gran­di ma­ni­fe­sta­zio­ni. La po­po­la­zio­ne, in­fat­ti, si ra­du­na fre­quen­te­men­te da­van­ti al pa­laz­zo del­la Pre­fet­tu­ra, se­de del Gma, ma­ni­fe­stan­do o a fa­vo­re del­l’an­nes­sio­ne di Go­ri­zia al­la Ju­go­sla­via o per ri­ven­di­ca­re l’ap­par­te­nen­za del­la cit­tà al­l’I­ta­lia.

I cor­tei si in­ten­si­fi­ca­no nel mar­zo del 1946 quan­do giun­ge a Go­ri­zia la Com­mis­sio­ne al­lea­ta per la de­fi­ni­zio­ne dei con­fi­ni, com­po­sta dai rap­pre­sen­tan­ti del­le po­ten­ze vin­ci­tri­ci del­la guer­ra e in­ca­ri­ca­ta di ve­ri­fi­ca­re la com­po­si­zio­ne na­zio­na­le del­l’a­rea con­te­sa. Il 27 mar­zo tren­ta­mi­la go­ri­zia­ni in­va­do­no piaz­za Vit­to­ria per so­ste­ne­re la so­lu­zio­ne ita­lia­na al­la co­sid­det­ta “que­stio­ne na­zio­na­le”. Nei ri­cor­di di mol­ti te­sti­mo­ni fu pro­prio quel­l’e­ven­to a in­fluen­za­re in ma­nie­ra de­ci­si­va il pa­re­re del­la com­mis­sio­ne e a fa­vo­ri­re la de­ci­sio­ne di trac­cia­re una li­nea di con­fi­ne che la­scias­se Go­ri­zia al­l’I­ta­lia, co­me av­ven­ne nel set­tem­bre del 1947.

Piazza della Vittoria (Travnik)

4


Ob­močje pod gra­j­skim gričem je bi­lo da­lj časa ver­sko, po­li­tično in go­spo­dar­sko sre­dišče Go­ri­ce in do­bi­lo je raz­lična poi­me­no­va­n­ja: slo­ven­sko pre­bi­valst­vo še da­nes upo­ra­bl­ja ime Tra­v­nik, za Ita­li­ja­ne pa se je pro­stor ime­no­val Ve­li­ki Trg (Piaz­za Mag­gio­re in Piaz­za Gran­de) na­to pa Trg Zma­ge (Piaz­za del­la Vit­to­ria).

Na tr­gu so se od­vi­li na­j­po­memb­nejši ja­v­ni do­go­d­ki, ki so zaz­na­mo­va­li 20. sto­le­t­je v Go­ri­ci: 20. sep­tem­bra 1938 je bi­la tu zbra­na ogrom­na množica ob pri­li­ki urad­ne­ga obi­ska Be­ni­ta Mus­so­li­ni­ja, ki je ne­kaj dni pred tem ra­z­gla­sil v Tr­stu spre­je­t­je ra­snih za­ko­nov tu­di s stra­ni Ita­li­je. Le­ta 1940 so na tr­gu iz zvočni­kov zaz­ve­ne­le be­se­de Du­ce­ja, ki so Go­ričanom naz­na­ni­le vstop Ita­li­je v vo­j­no.

Pre­dor Bom­bi, ki vo­di iz tr­ga sko­zi gra­j­ski grič, je za šte­vil­ne meščane po­stal med vo­j­no var­no za­klo­nišče med bom­bar­di­ra­n­ji. Po pre­mi­r­ju, pod­pi­sa­nem 8. sep­tem­bra 1943, je me­sto prešlo pod ne­po­sred­no na­ci­stično upra­vo v sklo­pu Ope­ra­ti­v­ne co­ne Ja­dran­sko pri­mo­r­je. Nemške čete so na­sto­pi­le v pa­ra­di na Tra­v­ni­ku in za­sed­le gla­v­na oblast­na po­slo­p­ja.

V na­sled­n­jih le­tih, med šti­ri­de­setd­ne­v­no ju­go­slo­van­sko upra­vo me­sta, je bi­la na tr­gu izo­bešena ju­go­slo­van­ska za­sta­va, med dve­let­no Za­vez­niško vo­jaško upra­vo pa za­sta­vi An­gli­je in Združenih držav. Prav v tem ob­do­b­ju, med le­ti 1945 in 1947, ko so v Pa­ri­zu po­te­ka­la mi­ro­v­na po­ga­ja­n­ja, je Tra­v­nik po­stal gla­v­no pri­zo­rišče ve­li­kih de­mon­stra­cij. Pre­bi­valst­vo je po­go­sto or­ga­ni­zi­ra­lo ma­ni­fe­sta­ci­je za pri­kl­jučitev Go­ri­ce Ju­go­sla­vi­ji ali za pri­pad­no­st me­sta Ita­li­ji pred pa­lačo Pre­fek­tu­re, kjer je bil se­dež Za­vez­niške vo­jaške upra­ve.

Šte­vi­lo sho­dov se je po­večalo mar­ca le­ta 1946, ko je v Go­ri­co do­spe­la Za­vez­niška ko­mi­si­ja za do­ločan­je me­ja, se­sta­vl­je­na iz pred­sta­v­ni­kov zma­go­vi­tih sil, ki naj bi pre­ve­ri­la na­rod­ni se­stav na spor­nem ob­močju. 27. mar­ca je 30.000 Go­ričanov vdr­lo na Tra­v­nik, da bi pod­pr­lo ita­li­kan­sko rešitev t.i. “na­rod­ne­ga vprašan­ja”. Po pričeva­n­ju mno­gih je prav ta do­go­dek od­ločil­no vpli­val na mne­n­je ko­mi­si­je, ki je na­zad­n­je do­ločila, da bo po na­stan­ku no­ve me­je Go­ri­ca osta­la na ita­li­jan­skem ozem­l­ju, kot se je tu­di de­jan­sko zgo­di­lo sep­tem­bra 1947.

Piazza della Vittoria

4


A re­li­gious, po­li­ti­cal and eco­no­mic cen­tre of Go­ri­zia for a long ti­me, the cen­tral area of the ci­ty has ta­ken on ma­ny dif­fe­rent na­mes: Tra­v­nik (Mea­dow), Piaz­za Mag­gio­re, Piaz­za Gran­de, Piaz­za del­la Vit­to­ria.

The squa­re is ho­me to so­me of the even­ts that mar­ked the twen­tie­th-cen­tu­ry Go­ri­zia: the vi­sit of Be­ni­to Mus­so­li­ni in 1938, the ra­dio an­noun­ce­ment for the en­try in­to the war in 1940, the spee­ch of the Du­ce in 1942, the ar­ri­val of the Ger­man troops in 1943 and of the Yu­go­slav ones in 1945, the esta­blish­ment of Al­lied Mi­li­ta­ry Go­vern­ment im­me­dia­te­ly af­ter the war.

Bet­ween 1945 and 1947 – whi­le pea­ce talks are ta­king pla­ce in Pa­ris – Piaz­za del­la Vit­to­ria be­ca­me the pri­vi­le­ged sta­ge for nu­me­rous even­ts for the na­tio­nal af­fi­lia­tion of the ci­ty, or­ga­ni­zed by bo­th sup­por­ters of an­ne­xa­tion to Yu­go­sla­via and by pro­po­nen­ts of the Ita­lian op­tion.